Dialog med različnimi deležniki je nujen pri naslavljanju družbenih in okoljskih izzivov s ciljem bolj trajnostnega sveta. Posamezni družbeni in okoljski izzivi vključujejo številne deležnike, različna mnenja in pričakovanja in ne ene jasne prave smeri. Pa vemo, kaj si želimo mi, ko želimo spreminjati druge, se zavedamo obsega našega vpliva? Je takšen vpliv večji ali manjši kot mislimo? Če lahko spremenimo sebe, pa veliko težje sodelavce in še težje sistem. Ne samo v zasebnem, tudi v poslovnem življenju in še posebej ko govorimo o trajnostnem razvoju nas , našega podjetja, države in planeta, se še prehitro znajdemo v situaciji mi proti drugim, kjer imamo na izbiro le malo možnih poti.
Ob soočanju s problemi posamezniki, skupine, celotna družba ubiramo različne poti v razmišljanju in delovanju. Med njimi sta dve zelo zanimivi. Ena je pot, na kateri se pritožujemo čez vse možne krivce in razloge za naše težave, jih obtožujemo in napadamo z očitki. Druga je pot iskanja rešitev za probleme in težave. Pri odločitvi za drugo pot je treba seveda vedeti kaj sploh želimo oziroma hočemo. Pri odločitvi za prvo pot tega navadno sploh ne vemo in se samo nagonsko odzivamo. Na drugi poti je pri iskanju rešitev vključeno tudi sodelovanje, pri tem pa je dialog nujen in pametno bi bilo, da bi ga prav razumeli. Tudi dialog namreč lahko razumemo kot težnjo po uveljavljanju le ene ideje in stališč le ene strani. Na tak način pa iz poti za iskanje rešitev kmalu zdrsnemo na pot obtoževanja in napadanja (Lesnik, 2013).
Dialog je torej nujen, toda kaj v resnici vemo o dialogu? In zakaj se, ko se soočimo z drugačno mislečimi ali ko se pogovarjamo o globokih problemih, naš dobronamerni dialog velikokrat ne konča najbolje ali ga poskušamo čim hitreje odmisliti?
Preprosto definicijo dialoga ponuja Slovar slovenskega knjižnega jezika in sicer kot »pogovor, navadno med dvema osebama, ali izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum«. Po mnenju avtorjev (Bohm, D., Factor, D. in Garret, P.) je dialog način za opazovanje, kako naše skrite vrednote in kulturne razlike ter težnje vplivajo na naše obnašanje in lahko neopazno vodijo v spopad. Dialog naj bi bil predvsem arena za učenje, kako prenehati z medsebojnim onemogočanjem. V tem smislu naj bi bil dialog nekaj novega in nadvse pomembnega za prihodnost naše civilizacije. Z dialogom naj bi se torej predvsem učili o nas samih in našem načinu obnašanja ter vplivanja na druge (Lesnik, 2013).
Iz tega razloga bo letošnja konferenca potekala v obliki dialoga med podobnimi, a kljub vsemu različnimi posamezniki, z namenom krepitve pomena dialoga ter iskanja konsenza in morebitnih rešitev pri naslavljanju družbenih in okoljskih izzivov. V ta namen bodo v dialogu sodelovali različni posamezniki, ki orjejo ledino ali spreminjajo kulturo znotraj podjetja ali na svoj način poskušajo vplivati na trenutni družbeno ekonomski sistem.