Konferenca trendi na področju družbene odgovornosti 2019

Konferenca trendi na področju družbene odgovornosti 2019

dialoška konferenca


Mreža za družbeno odgovornost Slovenije skupaj z Ekvilib Inštitutom, IEDC – Poslovno šolo Bled in Inštitutom WISE, 6. junija organizira tradicionalno mednarodno konferenco Trendi na področju družbene odgovornosti.

Na letošnji konferenci se bo vprašanje odgovornosti gibalo med področji od individualnega, podjetniškega in sistemskega nivoja. Čeprav lahko (in tudi mora) vsak posameznik ~ zaposleni in podjetje s svojim delovanjem prispevati k večji družbeni odgovornosti ter trajnostnemu razvoju, so nekateri izzivi sistemske narave in jih preprosto ne moremo nasloviti individualno. Na drugi strani pa je nujno, da ta sistem tvorijo avtentični in močni posamezniki z jasnim samozavedanjem sebe ter sveta okoli nas.


Kotizacija za podjetja in organizacije: 100 eur + DDV

Kotizacija za neprofitne organizacije in študente: 30 eur + DDV

Za člane Mreže za družbeno odgovornost Slovenije ter imetnike certifikata Družini prijazno podjetje kotizacija ne velja.


Podporniki konference: Zavarovalnica Sava, d.d. in NLB d.d.


VSEBINA KONFERENCE

INDIVIDUALNA RAVEN 

  • Kako smo lahko kot posamezniki in zaposleni trajnostno naravnani in družbeno odgovorni?
  • Kako postati avtentičen posameznik z močnim samozavedanjem ter zavedanjem sveta okoli sebe?
  • Morebitni razkorak med osebnimi vrednotami in vrednotami podjetja ali vrednotami sistema?
  • Lahko kultura podjetja spremeni vrednote posameznika, tako v pozitivni, kot tudi negativni smeri?

RAVEN PODJETJA/ORGANIZACIJE

  • Kako vzpostaviti takšno organizacijsko kulturo, ki podpira družbeno odgovornost in trajnostni razvoj?
  • Je lahko podjetje družbeno aktivno in z novimi načini ruši tradicionalne modele in prepričanja?
  • Kako je nenehna rast mogoča na omejenem planetu?
  • Je trajnostni razvoj le nova poslovna priložnost z nespremenjenim načinom poslovanja in v resnici ne kreira potrebnih sprememb?

SISTEMSKA RAVEN 

  • Smo kot posamezniki nemočni brez sistemskih sprememb in sodelovanja?
  • Kaj žene posameznike, ki s svojo vizijo in neomajnostjo opozarjajo na nepravičnost in nevzdržnost obstoječega sistema?
  • Kako kot posameznik ali posamezno/a podjetje/organizacija sprožiti val sprememb?

PROGRAM IN SOGOVORNIKI

Letošnja konferenca bo potekala v obliki dialoga med različnimi posamezniki, z namenom krepitve pomena dialoga ter iskanja konsenza in morebitnih rešitev pri naslavljanju družbenih in okoljskih izzivov. V ta namen bodo v dialogu sodelovali različni posamezniki, ki orjejo ledino ali spreminjajo kulturo znotraj podjetij ali na svoj način poskušajo vplivati na trenutni družbeno ekonomski sistem.

Dialog je nujen, toda kaj v resnici vemo o dialogu? Slovar slovenskega knjižnega jezika dialog definira kot  »pogovor, navadno med dvema osebama, ali izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum«. Dialog je tok, je prenos pomenov med različnimi osebami. V dialogu predvsem poslušamo ter poskušamo razumeti sogovornika, ter se na tak način učimo o nas samih in našem načinu obnašanja ter vplivanja na druge. Z vidika družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja je tako nujen – tako na individualni ravni, na ravni podjetja v razmerju do deležnikov ter na sistemski ravni med vsemi nami, ki tvorimo lokalno/globalno skupnost. Dialog je namreč lepilo družbe. Skozi dialog se vzpostavljajo stiki, odnosi in skozenj se vzpostavljajo skupnosti, ki ustvarjajo (enotno) družbo. Ljudje se povezujemo skozi besedo, ki je temelj dialoga. Skozi besedo in dialog se spoznavamo, gradimo odnose in ustvarjamo zaupanje in spoštovanje do sočloveka. Če nimamo možnosti po dialoškem udejstvovanju, skupnosti ne moremo krojiti (Zavod Za dialog).

……………………………..


PROGRAM:

(8:30 – 9:00) Prihod udeležencev, registracija in kava


(9:00 – 9:20) Otvoritev konference in pozdravni nagovori

Prof. Danica Purg, dekanja IEDC – Poslovne šole Bled, Slovenija; Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta in član upravnega odbora Mreže za družbeno odgovornost Slovenije


(9:20 – 10:00) Strong minds for the sustainable future

Pogovor med Natašo Lazarski (PsyFlex Pty Ltd, direktorica) in Sonjo Klopčič (VODITELJSTVO, Vodenje, svetovanje in razvoj, s.p.)

Natasha Lazareski: “Globalizacija in težja po nenehni rasti ter ustvarjanju več – z manj (stroški, manj časa, manj truda …), spodbuja individualizem in usmerjenost vase;  namesto altruizma in usmerjenosti v družbo in okolje.”

Direktorica podjetja PsyFlex Pty Ltd iz Avstralije, ki s svojo energijo, izkušnjami ter znanjem na področju psihologije dviguje pomen zavedanja o sebi in okolju v katerem delujemo (mindfulness in ACT terapija).

Sonja Klopčič: Zanimajo me ljudje, njihovi potenciali in razvijanje novih pristopov in poslovnih modelov za ustvarjalno, uspešno in učinkovito delo.

Sonja Klopčič je pionirka podjetništva in Zlata članica Združenja Manager, ambasadorka znanja, večkrat nagrajena inovatorka, mentorica in coach managerjem, predvsem pa srčna razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah. Je avtorica knjige AEIOU VODITELJSTVA. “Agape, Ekosistem, Ikigai, Oikos in Ubuntu je izbranih pet globalnih pojmov, ki so povezani v celoto. Mogočna platforma za prehod iz učečih v misleča ter ozaveščena okolja.”


(10:00 – 10:40) Vizija posameznikov pri ustvarjanju družbenih sprememb

Pogovor med Matejem Fegušem (Doner d.o.o., direktor), družbeno angažiranim umetnikom (TBC) in Alešem Kranjcem Kušlanom (Ekvilib Inštitut, direktor)

Matej Feguš ob uvedbi 6-urnega delavnika z enako visoko plačo in plačanimi prispevki: “Osebno me zanimajo širši družbeni učinki: koliko več časa so ljudje lahko z družinami, koliko je zato manj psihičnih pritiskov in utrujenosti ter koliko je posledično več inovativnosti ter kreativnih rešitev. Tu gre za daljše učinke.« (iz časnika Večer)

Matej Feguš je večinski lastnik in direktor podjetja Donar d.o.o., enega najbolj priznanih slovenskih proizvajalcev pohištva, ki je kupce na globalni ravni prepričalo s trajnostnim oblikovanjem, uporabo industrijskega odpada kot materiala prihodnosti, ter poslovno etiko.

Aleš Kranjc Kušlan (Ekvilib Inštitut – Kot družboslovec ima pred seboj vedno vidik tako posameznika, kot organizacije in družbe. Usklajevanje vseh treh vidikov je tako poslovni kot osebnostni izziv.)


(10:40 – 11:00) Odmor


(11:00 – 11:40) Prihodnost vzdržnega ekonomskega sistema in meje ekonomske rasti

Pogovor med Urošem Ačkom (SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d.), Živo Lopatič (Zavod za pravično trgovino, 3MUHE) in Robertom Biloslavom (Fakulteta za management, UP)

Živa Lopatič : ”Izdelkov na trgu je danes absolutno preveč, zato se moramo vedno znova vprašati, kaj zares potrebujemo. Sama sem se po končanem študiju zaposlila v gospodarstvu, kjer smo seveda želeli, da bi ljudje potrošili čim več. Šele ko sem postala vodja pravične trgovine, so se moje vrednote začele obračati. ”

Živa Lopatič, soustanoviteljica Zadruge Buna in vodja Pravične trgovine v Sloveniji, se že dolgo ukvarja s komuniciranjem, vodenjem in načrtovanjem. Vodi edino pravično prodajalno v Sloveniji,  Pravično trgovino 3MUHE, in gobanje za pravično trgovino. Redno je v stiku z dobavitelji in kupci pravično trgovinskih izdelkov. V Zadrugi Buna pa se ukvarja s poslovanjem in komuniciranjem ter organizacijo dogodkov in predavanji o učinkih mednarodne trgovine.

Roberto Biloslavo

Je predavatelj in nosilec več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju Fakultete za management Univerze na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja z razvojem trajnostnih poslovnih modelov, dualnostmi v managementu in modrostjo kot vrlino za doseganje srečnosti (eudaimonia) na individualni in kolektivni ravni.


(11:40 – 12:10) Kulturna in naravna dediščina ter trajnostni razvoj

Pogovor med Ireno Čuk (NLB d.d.), Janom Bizjakom (Infrastruktura Bled) in Majo Hawlina (AVANTA LARGO, Zavod za družbeno komuniciranje)

Irena Čuk: “Proučevanje in ohranjanje naše dediščine je v današnji hektični in v prihodnost zazrti  družbi večkrat sprejeto kot arhaično in nepotrebno. A ni tako, poznavanje kulturne dediščine poglablja nacionalno identiteto in integriteto ter navdihuje posameznike. Pomaga nam razumeti sedanjost in omogoča ozaveščeno odločanje in trajnostni razvoj.”

Irena Čuk je pooblaščenka za kulturno dediščino pri NLB d.d. V dolgoletni karieri je zasedala strokovne in vodstvene pozicije na različnih področjih bančne komerciale, finančnih trgov, razvoja ponudbe in tehnologije ter marketinga in komuniciranja. Med drugimi je vodila tudi večkrat nagrajen projekt družbene odgovornosti NLB, Osebno finančno opismenjevanje, od leta 2018 pa se posveča ohranjanju bančne kulturne dediščine, ki je bilo razglašeno za nacionalno bogastvo Slovenije.

Jan Bizjak: »S pozitivnim zgledom lahko naredimo največje spremembe v življenju.”

Jan Bizjak, po izobrazbi agronom se že od malih nog navdušuje nad zemljo in naravo in ljubezen do njiju se iz leta v leto samo še povečuje. Po končanem doktorskem študiju je zasnoval in zasadil Garden Village resort na Bledu, od lanskega maja pa s sodelavci Infrastrukture Bled d.o.o skrbi za parke in hortikulturno urejenost Bleda oz. blejske občine…Svoje življenje posveča spodbujanju k pridelavi in uživanju sonaravno pridelane lokalne-sezonske hrane ter skrbi za ohranjanje okolja.


(12:10 – 12:50) Kosilo


(12:50 – 13:30) Vloga posameznikov in njihovo sodelovanje za širše sistemske spremembe

Pogovor med Rokom Rozmanom (pobudnik akcije Balkan Rivers Tours), Mladimi za podnebno pravičnost in Andrejo Cepus (ENVIR, pospeševalnik zavestnega kreiranja)

Rok Rozman:“Gremo s tokom. Na začetku se moraš zagnati, potem pa gre, tega te nauči reka. Ko si enkrat v toku, ni ustavljanj, lahko imaš 100 pomislekov, a ustaviti se ne moreš. Prisiljen si priveslati do konca…” (iz revije Sensa)

Rok Rozman je pobudnik akcije Balkan Rivers Tour-a, ki je iz divje ideje v pol leta prerasla v največjo direktno akcijo za ohranjanje rek v Evropi, po še dveh tourih pa v gibanje Balkan River Defence. Njihov boj je prikazan v dokumentarnem filmu Undamaged, prav tako pomembnost tega prepoznava tudi ameriški proizvajalec športnih oblačil – podjetje Patagonia.

Mladi za podnebno pravičnost

V gibanju delujejo mladi, ki so se odločili, da se zavzamejo za prihodnost, ki jim pripada, a je ogrožena zaradi posameznikove, predvsem pa sistemske izgube stika z realnostjo na področju izkoriščanja zemeljskih virov, ki danes močno presega zmogljivosti našega planeta. Poglavitni cilj mladih v gibanju je doseči podnebno pravičnost, kar pomeni, da človek iz svoje antropocentrične drže preide do spoznanja, da nima pravice posegati v prostor in ga izkoriščati na račun oškodovanja ostalih živih bitij, da najhujših posledic podnebnih sprememb in človekovega (prepoznega) reševanja ne nosijo najšibkejši socialni sloji in da za sanacijo degradacije okolja v glavnini poskrbijo korporacije, ki so tudi poglavitni razlog za stanje, v kakršnem se je znašla Zemlja in z njo vse kar je na njej.

Andreja Cepuš (Deluje na področju tržnih komunikacij in odnosov z javnostmi, hkrati pa je povezovalka dogodkov ter pobudnica in aktivna soustvarjalka v iniciativah, ki doprinašajo k bolj vključujoči ter sodelovalni družbi ter dvigu zavesti v njej)


(13:30 – 14:45) Zaključna razmišljanja udeležencev konference


(14:45 – 15:00) Na svidenje in (p)ostanimo družbeno odgovorni


…..

…….

……

Dejstva o vsakoletni konferenci Trendi na področju družbene odgovornosti:

  • Povprečno 80 udeležencev na leto.
  • V letu 2018 je bilo 41% udeležencev zelo zadovoljnih in 48% udeležencev zadovoljnih s konferenco.
  • Vsako leto imamo okoli 50 % novih udeležencev in 50% zvestih udeležencev, ki se konference udeležujejo vsako leto.
  • Kar 81% udeležencev je zelo pohvalilo lokacijo konference.

*Vsako leto poskušamo upoštevati ocene iz ankete o zadovoljstvu ter nadgraditi konferenco s predlogi glede izboljšav.


Utrinki s preteklih konferenc: