Natasha Lazareski: “Globalizacija in težja po nenehni rasti ter ustvarjanju več – z manj (stroški, manj časa, manj truda …), spodbuja individualizem in usmerjenost vase;  namesto altruizma in usmerjenosti v družbo in okolje.”

Direktorica podjetja PsyFlex Pty Ltd iz Avstralije, ki s svojo energijo, izkušnjami ter znanjem na področju psihologije dviguje pomen zavedanja o sebi in okolju v katerem delujemo (mindfulness in ACT terapija).

Sonja Klopčič: “Zanimajo me ljudje, njihovi potenciali in razvijanje novih pristopov in poslovnih modelov za ustvarjalno, uspešno in učinkovito delo.“

Sonja Klopčič je pionirka podjetništva in Zlata članica Združenja Manager, ambasadorka znanja, večkrat nagrajena inovatorka, mentorica in coach managerjem, predvsem pa srčna razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah. Je avtorica knjige AEIOU VODITELJSTVA. “Agape, Ekosistem, Ikigai, Oikos in Ubuntu je izbranih pet globalnih pojmov, ki so povezani v celoto. Mogočna platforma za prehod iz učečih v misleča ter ozaveščena okolja.”

Matej Feguš ob uvedbi 6-urnega delavnika z enako visoko plačo in plačanimi prispevki: “Osebno me zanimajo širši družbeni učinki: koliko več časa so ljudje lahko z družinami, koliko je zato manj psihičnih pritiskov in utrujenosti ter koliko je posledično več inovativnosti ter kreativnih rešitev. Tu gre za daljše učinke.« (iz časnika Večer)

Matej Feguš je večinski lastnik in direktor podjetja Donar d.o.o., enega najbolj priznanih slovenskih proizvajalcev pohištva, ki je kupce na globalni ravni prepričalo s trajnostnim oblikovanjem, uporabo industrijskega odpada kot materiala prihodnosti, ter poslovno etiko.

Miha Blažič ali N’toko je odraščal v ZDA. V Ljubljani je študiral teologijo, a študija ni dokončal in se je posvetil glasbi. Glasbeno kariero je začel kot pevec funky-jazz-rap kolektiva Moveknowledgement, deluje pa tudi kot solo izvajalec. Dvakrat je zmagal na slovenskem državnem »freestyle« tekmovanju, leta 2001 in 2003, ko si je prvo mesto delil z raperjem Trkajem in za nagrado prejel snemanje albuma pri založbi Nika Records. Do danes je izdal tri solistične albume v slovenskem, dva albuma in tri male plošče pa v angleškem jeziku. Piše tudi blog Ex Shanti Future Shanti in kolumne, ki so vsakih štirinajst dni objavljene v reviji Mladina.

Aleš Kranjc Kušlan (Ekvilib Inštitut – Kot družboslovec ima pred seboj vedno vidik tako posameznika, kot organizacije in družbe. Usklajevanje vseh treh vidikov je tako poslovni kot osebnostni izziv.)

Živa Lopatič : ”Izdelkov na trgu je danes absolutno preveč, zato se moramo vedno znova vprašati, kaj zares potrebujemo. Sama sem se po končanem študiju zaposlila v gospodarstvu, kjer smo seveda želeli, da bi ljudje potrošili čim več. Šele ko sem postala vodja pravične trgovine, so se moje vrednote začele obračati. ”

Živa Lopatič, soustanoviteljica Zadruge Buna in vodja Pravične trgovine v Sloveniji, se že dolgo ukvarja s komuniciranjem, vodenjem in načrtovanjem. Vodi edino pravično prodajalno v Sloveniji,  Pravično trgovino 3MUHE, in gobanje za pravično trgovino. Redno je v stiku z dobavitelji in kupci pravično trgovinskih izdelkov. V Zadrugi Buna pa se ukvarja s poslovanjem in komuniciranjem ter organizacijo dogodkov in predavanji o učinkih mednarodne trgovine.

Uroš AČKO, direktor zakladništva, SID banka

Uroš Ačko, CFA, se je leta 2007 po končanem študiju na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru zaposlil na področju finančnih trgov v NLB, d. d., kjer je v oddelku za upravljanje z bilanco banke opravljal zakladniške posle. Leta 2014 se je zaposlil v SID banki, d. d., kjer je v letu 2017 postal direktor zakladništva. Pri svojem delu se ukvarja s pridobivanjem denarnih sredstev na kapitalskih trgih, naložbami v finančne instrumente ter z upravljanjem likvidnostnega in obrestnega tveganja banke. V preteklosti se je ukvarjal tudi z izvajanjem izobraževanj na temo finančnih trgov v okviru lastnega podjetja Orcinus, Finančna akademija, d. o. o. Ob svojem delu dodatno opravlja tudi funkcijo predsednika odbora za zakladništvo v okviru Združenja bank Slovenije. 

Roberto Biloslavo

Je predavatelj in nosilec več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju Fakultete za management Univerze na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja z razvojem trajnostnih poslovnih modelov, dualnostmi v managementu in modrostjo kot vrlino za doseganje srečnosti (eudaimonia) na individualni in kolektivni ravni.

Irena Čuk: “Proučevanje in ohranjanje naše dediščine je v današnji hektični in v prihodnost zazrti  družbi večkrat sprejeto kot arhaično in nepotrebno. A ni tako, poznavanje kulturne dediščine poglablja nacionalno identiteto in integriteto ter navdihuje posameznike. Pomaga nam razumeti sedanjost in omogoča ozaveščeno odločanje in trajnostni razvoj.”

Irena Čuk je pooblaščenka za kulturno dediščino pri NLB d.d. V dolgoletni karieri je zasedala strokovne in vodstvene pozicije na različnih področjih bančne komerciale, finančnih trgov, razvoja ponudbe in tehnologije ter marketinga in komuniciranja. Med drugimi je vodila tudi večkrat nagrajen projekt družbene odgovornosti NLB, Osebno finančno opismenjevanje, od leta 2018 pa se posveča ohranjanju bančne kulturne dediščine, ki je bilo razglašeno za nacionalno bogastvo Slovenije.

Jan Bizjak: »S pozitivnim zgledom lahko naredimo največje spremembe v življenju.”

Jan Bizjak, po izobrazbi agronom se že od malih nog navdušuje nad zemljo in naravo in ljubezen do njiju se iz leta v leto samo še povečuje. Po končanem doktorskem študiju je zasnoval in zasadil Garden Village resort na Bledu, od lanskega maja pa s sodelavci Infrastrukture Bled d.o.o skrbi za parke in hortikulturno urejenost Bleda oz. blejske občine…Svoje življenje posveča spodbujanju k pridelavi in uživanju sonaravno pridelane lokalne-sezonske hrane ter skrbi za ohranjanje okolja.

Maja Hawlina: “Gibljem se po spolzkem terenu: izhajam iz oglaševanja, zanimajo pa me teme, ki se nanašajo na žive rane in sok življenja. Od nesmislov stvari, ki nas dnevno obkrožajo, do problemov  obrobnežev, manjšin in izginjajočih živih vrst, nevednosti, naraščajoče neenakosti med ljudmi in vseprisotnega nasilja. Enako močno me zanima drugo lice sveta, v vseh njegovih izbruhih domišljije, lepote, humorja in veselja. S svojim delom skušam pripovedovati o stvareh, ki se mi zdijo osebno in družbeno pomembne, se me dotikajo, me žalijo ali veselijo.

Maja Hawlina je psihologinja, ki se je specializirala za družbeno odgovorno komuniciranje v javnem prostoru. Deluje kot kulturna aktivistka, publicistka  in kreativna direktorica. Po uspešni karieri v trženju je v 2005 so-ustanovila Studio Poper (www.poper.si),  2010  pa zavod Avanta Largo, v okviru katerih se ukvarja z družbeno odgovornim komuniciranjem za trajnostne družbene spremembe.

Rok Rozman:“Gremo s tokom. Na začetku se moraš zagnati, potem pa gre, tega te nauči reka. Ko si enkrat v toku, ni ustavljanj, lahko imaš 100 pomislekov, a ustaviti se ne moreš. Prisiljen si priveslati do konca…” (iz revije Sensa)

Rok Rozman je pobudnik akcije Balkan Rivers Tour-a, ki je iz divje ideje v pol leta prerasla v največjo direktno akcijo za ohranjanje rek v Evropi, po še dveh tourih pa v gibanje Balkan River Defence. Njihov boj je prikazan v dokumentarnem filmu Undamaged, prav tako pomembnost tega prepoznava tudi ameriški proizvajalec športnih oblačil – podjetje Patagonia.

Mladi za podnebno pravičnost ( Aja Vrenjak in Primož Černelč)

V gibanju delujejo mladi, ki so se odločili, da se zavzamejo za prihodnost, ki jim pripada, a je ogrožena zaradi posameznikove, predvsem pa sistemske izgube stika z realnostjo na področju izkoriščanja zemeljskih virov, ki danes močno presega zmogljivosti našega planeta. Poglavitni cilj mladih v gibanju je doseči podnebno pravičnost, kar pomeni, da človek iz svoje antropocentrične drže preide do spoznanja, da nima pravice posegati v prostor in ga izkoriščati na račun oškodovanja ostalih živih bitij, da najhujših posledic podnebnih sprememb in človekovega (prepoznega) reševanja ne nosijo najšibkejši socialni sloji in da za sanacijo degradacije okolja v glavnini poskrbijo korporacije, ki so tudi poglavitni razlog za stanje, v kakršnem se je znašla Zemlja in z njo vse kar je na njej.

Andreja Cepuš je univ.dipl. komunikologinja, ki deluje na področju tržnih komunikacij in odnosov z javnostmi, hkrati pa je soustanoviteljica Zavoda za povezovanje 2030 in povezovalka dogodkov ter pobudnica ali aktivna v iniciativah, ki doprinašajo k spremembi na boljše v naši družbi (World of Synergy konferenca o vključujočem voditeljstvu, Klub podjetnikov Zlatorog Jr., Celje International,…) Verjame v moč lokalnega za spremembo v globalnem. Je tudi avtorica in izvajalka programov za uravnovešanje ženskega principa delovanja ter vodenja – ženski krogi in delavnice, doma in v tujini.

Zavod 2030 vidi kot ustvarjalno stičišče, ki s svojo vizijo grajenja povezovalne in trajnostno osveščene skupnosti v lokalni prostor vnaša impulz družbeno odgovornega podjetništva, višje kulture zavedanja, širjenje perspektiv in bolj odgovornega delovanja v družbi. Prostor omogoča delovanje in soustvarjanje ter srečevanje podobno mislečih, krepi potencial inovativnosti in s tem pomembno prispeva k razvoju lokalne skupnosti. Z vpetostjo v globalno mrežo, pa omogoča izmenjavo znanj, idej in sinergije na globalni ravni. Kar je za lokalno skupnost lahko ključnega pomena.