»Družbena odgovornost sega na vse nivoje delovanja in vpliva organizacij – od globalnega, regionalnega, lokalnega, organizacijskega in individualnega«, je ključno sporočilo konference Trajnostna organizacijska kultura in cilji trajnostnega razvoja, ki se je je udeležilo več 80 predstavnikov slovenskih podjetij in organizacij. Vse plasti so namreč tesno povezane in vplivajo druga na drugo, zato mora biti skrb za trajnostni razvoj vtkana v poslovne strategije, izobraževalne programe in tudi v vsakdanje življenje.

Ob tem je prof. Mollie Painter Morland, katedra Coca-Cola za trajnostni razvoj na IEDC, poudarila, da organizacije ustvarjajo navade svojih zaposlenih. Koncept trajnosti se včasih izgubi s prevodom, saj ga zajema več področij, od etike, skladnosti poslovanja, upravljanje s tveganji in družbene odgovornosti. Če se osredotočimo na navade, pa lahko zajamemo vse vidike trajnosti. Tomás Sercovich s Forétice, največje španske mreže za družbeno odgovornost podjetij, je predstavil cilje trajnostnega razvoja, ki so odgovor na številne pereče izzive, s katerimi se sooča svet. Pri razlogih, zakaj bi podjetja sodelovala pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, je navedel argument, da podjetja ne morejo uspevati v neuspešnih družbah.

Sledila je okrogla miza, kjer so panelisti razpravljali o gradnji trajnostne organizacijske kulture. Ana Laura Rednak, izvršna direktorica, Plastika Skaza, d.o.o., Marko Lotrič, direktor, LOTRIČ Meroslovje, d.o.o., Zdenka Valjavec, izvršna direktorica za upravljanje s človeškimi viri, Zavarovalnica Triglav, d.d. in Drago Kos, predsednik Delovne skupine proti podkupovanju pri OECD, so bili enotni, da morajo vrednote podjetja živeti s podjetjem. Moderator okrogle mize, prof. dr. Roberto Biloslavo, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, je ob tem poudaril, da družbena odgovornost zajema tudi odgovornost posameznika, tako do podjetja kot do družbe. Ana Laura Rednak je povedala, da sta družbena odgovornost in organizacijska kultura neločljivo povezani. V Plastiki Skaza se učijo tudi multinacionalk, s čimer nadgrajujejo svoje znanje. Organizacijam je svetovala, naj se vodi z zgledom, pri čemer je potrebno imeti zmožnost samokritike. Marko Lotrič je povedal, da je v filozofijo podjetja Lotrič Meroslovje vključen princip voda, zemlja, zrak, vsakemu od teh principov pa so dodali vrednote. Težko je prenašati strategijo podjetja iz tujine, saj je potrebno upoštevati lokalno kulturo. V okoljih, kjer se posluje netransparentno in koruptivno, pa sploh ne poslujejo. Zdenka Valjavec je poudarila, da mora organizacijska kultura podpirati uresničevanje zahtevnih poslovnih ciljev, kar je naloga vseh nivojev vodstva. Kodeks Skupine Triglav, ki so ga pripravili, določa temeljne vrednote, načela in pravila ravnanja v vseh situacijah, s čimer seznanijo tudi vse nove sodelavce in sodelavke. Pomembno je, da vrednote podpira akcijski načrt in implementacija sprememb s komuniciranjem in zgledom. Drago Kos pa je izpostavil, da morajo podjetja zaposlene in novo zaposlene izobraževati o vrednotah in etičnih dilemah, kar bi moralo biti sestavni del njihovega usposabljanja. Ključni elementi uspešne
organizacijske kulture so vodje z vizijo, jasno postavljena vizija in izdelani kriteriji za morebitne dileme.

Nekaj utrinkov s konference si lahko ogledate tukaj.