Poročilo z dogodka: Povezovanje kulture in gospodarstva

V torek, 22. februarja 2022 je med 10. in 12. uro preko spleta potekal dogodek Povezovanje kulture in gospodarstva. Dogodek je bil zastavljen kot zadnji v seriji dogodkov o družbeni odgovornosti v organizaciji Mreže za družbeno odgovornost Slovenije, zamišljenih v sklopu Interreg projekta CE-Responsible, ki ga koordinira E-zavod.

Kot je v uvodu povedala Maruša Babnik, sodelavka Ekvilib Inštituta, koordinatorja Mreže za družbeno odgovornost Slovenije:

»Ko govorimo o družbeni odgovornosti podjetij, običajno poudarjamo področja kot so vključevanje skupnosti, skrb za okolje, raznolikost, sodelovanje z zaposlenimi ipd. In čeprav so to pomembna področja, ki se jim podjetja in organizacije morajo in moramo posvečati, pa ne smemo pozabiti tudi na kulturo. Tokrat ne bo govora o pomenu spremembe organizacijske kulture za celovito integracijo družbene odgovornosti v podjetje, pač pa o pomenu vključevanja kulture, umetnosti v poslovno okolje kot tudi o podpori kulturi, ki sooblikuje in prežema naše skupnosti.

»Umetniki, kulturniki se pogosto srečujejo z izzivi, kako se odzivati na svet okoli njih, kako razvijati delo, ki bo vključevalo in ne izključevalo, kako dati glas ljudem brez glasu, in, nenazadnje, kako povezati skupine ljudi, ki se mogoče drugače ne bi srečale. Kot smo priče tudi danes. To znanje, te spretnosti, so lahko v podporo tudi podjetjem. Nenazadnje so temelji kulture v ustvarjalnosti, inovativnosti. In ta je zelo prisotna tudi v podjetništvu. Zato smo se odločili, da bomo serijo dogodkov zaključili prav na temo povezovanja kulture in gospodarstva, s predstavitvijo dolgoročnih učinkov ter praktičnih primerov povezovanja teh dveh sektorjev.«

Sledila sta pozdravna nagovora Anje Prislan iz E-zavoda ter soorganizatorja dogodka, odgovornega za oblikovanje in izvedbo programa, Mihe Satlerja iz društva Asociacija. Asociacija je demokratična mreža ustvarjalcev v polju neodvisne kulture ter nosilka procesa certificiranja v sklopu Certifikata Kulturno podjetje (http://certifikat.asociacija.si/).

Prvič: Kultura pozitivno vpliva na zdravje ljudi

Dvourni program je začela mag. Urška Jež iz nevladne organizacije Mesto žensk, ki je predstavila analizo obstoječih raziskav o vplivu kulture na delovanje podjetja in predvsem na zaposlene. Med drugim je predstavila izsledke raziskav, ki je zbrala Svetovna zdravstvena organizacija, o pozitivnem vplivu kulture na zdravje ljudi, tako z vidika preventive in promocije zdravja kot v primeru življenja z boleznijo in zdravljenja. Izpostavila je dobre prakse iz tujine in Slovenije, kot so:

angleški projekt Umetnost na recept, v sklopu katerega so naslovili izziv obiskov osebnih zdravnikov zaradi socialne izolacije (20-30 % vseh obiskov osebnih zdravnikov) ter oblikovali skupnostne centre, kjer se pacienti in pacientke udejstvujejo v kulturnih projektih;
mednarodni projekt Rdeči noski, ki spodbuja zaupanje med otroci pacienti in zdravniki ter zmanjšuje stres in strah pri otrocih;
analizo vpliva glasbe na okrevanje po možganski kapi, kjer z glasbo krepijo verbalni spomin ter osredotočenost pacientov, se spopadajo z depresijo, saj se hkrati oblikuje mreža ljudi po možganski kapi. Ne pozabimo tudi na druge oblike umetnosti, ki krepijo motorične sposobnosti tovrstnih pacientov.

Zanimivi so tudi izsledki kanadske raziskave Hill Strategies Research o razlikah na področju zdravja, dobrega počutja in družbenih povezav med (zgolj občasnimi) obiskovalci galerij in osebami, ki se ne udejstvujejo tovrstnih kulturnih prireditev. Že občasni obiski galerije lahko pomenijo 5 – 8 % razliko v nivoju občutka ujetosti v dnevno rutino, večjo stopnjo zadovoljstva z življenjem ter nižjo raven stresa v vsakdanjem življenju.

Drugič: Preko kulturnih vsebin se krepi kompetence kadrov

Manj izkoriščeno področje sodelovanja kulture in gospodarstva je videti v primeru krepitve kompetenc zaposlenih z vključevanjem umetnikov v podjetja. Gre za uporabo novih, drugačnih metodologij krepitve kompetenc, ki, pravijo, prinašajo pozitivne učinke, kot so:

dvig ugleda delodajalcev v družbi in pri potencialnih zaposlenih,
vpliv na ustvarjalnost in inovativnost, kar lahko pomeni dvig konkurenčnosti na podlagi višjega inovacijskega potenciala,
izboljšanje komunikacije med zaposlenimi, med drugim z ustvarjanjem varnega prostora za izmenjavo idej ter krepitvijo sposobnosti poslušanja preko glasbe, krepitev empatije, izboljšano sprejemanje raznolikosti, posledično izboljšanje vodstvenih spretnosti v podjetju…

Kot primer dobre prakse tovrstnega sodelovanja je mag. Urška Jež predstavila primer verige trgovin za dom John Lewis, kjer so se z vključevanjem umetnikov lotili izziva dviga kakovosti storitev za kupce z naslavljanjem sposobnosti prodajalcev, primerno atributov samozavesti. V sodelovanju z organizacijo Theatre Active Collective so zaposlene vključili v produkcijo gledališke predstave, ki je odsevala realne situacije v podjetju. Umetniki so nekaj časa spremljali dva zaposlena med službo in to tesno sodelovanje umetnikov v funkciji zaposlenih je bilo zelo uspešno, saj je veriga po kakovosti svojih storitev iz 22. mesta nacionalne lestvice prišla na 7. mesto.

Tretjič: (Kulturno) upravljanje z blagovno znamko

V nadaljevanju je mag. Jež spomnila na uveljavljeno prakso sponzoriranja umetnikov in donacij podjetij za kulturne prireditve. Sponzoriranje umetnikov omogoča podjetjem dostop do nišnih, specifičnih skupin kot lahko tudi naslavlja zvestobo potrošnikov. Obenem pa je opozorila, da je še veliko prostora za profesionalizacijo tovrstnih partnerstev med kulturo in gospodarstvom.

Poleg sponzoriranja dela umetnikov, bi se podjetjem splačalo razmisliti o tem, kako bi kompetence (kulturnih) nevladniških organizacij prenesli na gospodarstvo. Dinamika kulturnega in nevladniškega sektorja je pripomogla k razvoju kreativnosti iskanja rešitev z majhnimi resursi in povezovanjem. Organizacije so postale dobre v kadrovskem managementu (čeprav se večinoma tega ne zavedajo nujno), predvsem v naslavljanju raznolikosti v organizaciji ter motiviranju zaposlenih ob projektnem delu in usklajevanju med več projekti samozaposlenih. Zanje je značilna tudi hitra prilagodljivost spremembam – z drugimi besedami, pravi mag. Jež »izvajamo krizni management že leta in je postal del vsakdana« – ter razumevanje javnih politik ter kako prispevati k njihovi uresničitvi. Tovrstnim organizacijam skupna lastnost je tudi trdoživost.

Predstavitev Certifikata kulturno podjetje

Po predstavitvi pozitivnih daljnosežnih učinkov povezovanja kulturnega sektorja in gospodarstva, ki stremi k spodbujanju in ustvarjanju pogojev za doseganje družbenih sprememb, je sledila predstavitev v letu 2021 objavljenega Certifikata kulturno podjetje. Certifikat kulturno podjetje je namreč eden izmed dobrih primerov takšne prakse. Osnovan je bil zavoljo izboljšanja lastnega delovanja kulturnih organizacij in kulturnikov posameznikov, kot v podporo vzpostavitvi družbe, ki temelji na ciljih in vrednotah kulture, na spodbujanju ustvarjalnosti in s tem inovativnosti, razumevanju in vrednotenju družbenega razvoja.

Model in učinke certifikata – ali kako so si partnerji pilotnega projekta zamislili sodelovanje med sektorjem – je prav tako predstavila mag. Urška Jež. Podrobneje si lahko o certifikatu preberete na spletni strani (http://certifikat.asociacija.si/), prav tako vam bodo z veseljem odgovorili na morebitna vprašanja koordinatorji certifikata na društvu Asociacija. V sklopu certifikata trenutno ponuja svoje storitve 6 samozaposlenih v kulturi in 22 organizacij.

Certifikat v praksi

V predstavitvi so sodelovala tudi podjetja in kulturne organizacije, ki so bili vključeni v začetno izvedbo projekta Certifikat kulturno podjetje. S strani gospodarstva je izkušnjo svojega podjetja predstavila odvetnica Urša Chitrakar. Ker je njena odvetniška pisarna že prej sodelovala s kulturniki, založbami ipd. strankami, ni bilo potrebno veliko, da so se vključili v projekt kot razvojni partnerji. V predstavitvi je izpostavila aktivnosti, kot sta vključitev revije Razpotja v čakalnico odvetniške pisarne in udejstvovanje zaposlenih na festivalu Mesta žensk. Obenem je povedala, da se niso zaustavili pri ponudbi v sklopu certifikata in so zato v svojih prostorih gostili tudi razstavo iz galerije Aksioma – t.i. gallery delivery je vključeval poleg gostovanja razstave na delovnem mestu tudi zaseben voden ogled razstave za zaposlene. Na koncu so kupili enega od eksponatov, ki zdaj potuje z razstavo, jasno označen, da ga je dala na posodo njihova odvetniška pisarna. Za naprej razmišljajo v smeri vlaganj v filmske projekte v zameno za filmske projekcije. Ne pozabiti pa ne gre tudi na kompenzacijo (enega od tipov aktivnosti certifikata), kjer je odvetniška pisarna ponudila svoje storitve za potrebe projekta.

Ob koncu so se vključile tudi nevladne organizacije v kulturi in posamezniki_ce, ki ponujajo svoje vsebine v sklopu certifikata. Dobili smo vpogled v raznolikost vsebin, ki lahko nedvomno prispevajo h kakovostnemu razvoju družbe. Zgolj nekaj predstavljenih vsebin kulturnikov vključenih v certifikat:

Gledališče Glej (Barbara Poček) nudi predstave za podjetja in organizacijo zaprtih dogodkov, lahko v kombinaciji s teambuilding delavnicami ter diskurzivnimi dogodki na teme pomembne za podjetje. Nudijo tudi delavnice avtorskega gledališča za izboljšanje komunikacijskih veščin ter naslavljanje specifičnih izzivov znotraj timov, poleg že znanih priložnosti za poslovna darila v obliki bonov, vstopnic in zakupov abonmajev.
LokalPatriot (Borut Pelko) nudi različne delavnice in druge aktivnosti.
dr. Tadej Droljc, avdiovizualni umetnik, oblikuje AV instalacije na izbrano temo podjetja, triptih instalacije in AV slike, nastope za popestritev poslovnih in družabnih dogodkov, oblikovanje ambientov z vključitvijo laserjev ter izdelavo laserskih logotipov.
Emanat Inštitut (Sabrina Železnik) deluje na področju razvoja gibanja in plesa in nudijo delavnice z igrivimi načini za povezovanje kolektiva. Naslavljajo predvsem izziv sedečih delovnih mest preko gibalno fizičnih aktivnosti ter izziv komuniciranja npr. preko »glasne« delavnice, ki omogoča vpogled vase in povezovanje s skupnostjo preko aktivacije glasu. Med njihovimi teambuilding storitvami so tudi tehno-burlesk delavnice, v katerih vsak zaposleni s komedijo, satiro, humorjem v nastopu lahko naslavlja izbrane teme ali probleme, na družbeni, osebni ravni ali na ravni podjetja.
Društvo humanistov Goriške (Katja Pahor) v sklopu certifikata s svojimi storitvami pokriva področje knjige. Običajno delujejo v Goriški regiji, imajo pa pisarno tudi v Ljubljani, kar omogoča izvajanje aktivnosti tudi izven Goriške regije. Nudijo oblikovanje ambientalnih elementov, kot so knjižne police, revijalna čitalnica, popestritev delovnega okolja z deli umetnikov, ki sodelujejo pri pripravi revije Razpotja, poslovna darila v obliki bonov za naročnine za revijo ter, na podlagi svojih izkušenj s knjižnimi festivali, organizacijo literarnih dogodkov kot so npr. srečanja z avtorji, literarni dogodki za druženje s poslovnimi partnerji ali za zaposlene. Pripravljeni so tudi na kompenzacijo s podjetji, saj so vedno veseli dodatnih prostorov za skladiščenje.
Ustvarjalni center Krušče (Petra Hazabent) se nahaja v naravi in ga vodita koreografinja ter psihoterapevt, ki izvaja tehniko psihodrame. Center organizira med-disciplinarne umetniške festivale.

Zanimanje publike

Dogodka se je preko spleta udeležilo 31 ljudi – iz velikih, srednje velikih in malih podjetij, javnih zavodov in drugih ustanov, nevladnih organizacij. Zanimanje za povezovanje se je slišalo tako s strani gospodarstvenikov kot tudi s strani kulturnikov. Oboje je zanimalo predvsem, kako narediti prvi korak glede na njihovo specifično situacijo za pristop k certifikatu.

Podjetje je izpostavilo izzive, kot so (ne)obstoječe zanimanje zaposlenih za umetnost in kulturo, pa vključevanje zaposlenih v aktivnosti izven delovnega časa ter morebitne sinergije med aktivnosti različnih certifikatov, ki jih nudijo nevladne organizacije. Medtem, ko se nekatere izzive lažje naslovi – npr. aktivnosti z zaposlenimi spadajo v delovni čas, razen če se gradi skupnost z njihovimi družinami –, pa je za druge potreben podrobnejši pogovor koordinatorja certifikata s podjetjem, izvedbo ankete med zaposlenimi, kar bo omogočilo mapiranje možnih aktivnosti in razvoj custom-made storitve ali svetovanja.

Po drugi strani je bilo na vprašanje samozaposlene v kulturi o prednostih za pristop k certifikatu za ponudnike odgovorjeno, da certifikat kulturnikom lahko pomaga pri pridobitvi stabilnejših financ z dodatno promocijo ter obstoječo bazo potencialno zainteresiranih podjetij, predstavlja predvsem dodano vrednost k njihovi ponudbi, spodbudo k razširitvi ponudbe (npr. zgolj fotografiranje ali šola fotografije za podjetja z lastnim foto oddelkom), poleg tega je že začel spodbujati oblikovanje konzorcijev v določenih regijah.

V zaključku je bila v ospredju ugotovitev, da lahko v po-covidni gospodarski sliki prav povezovanje kulturnikov in podjetij predstavlja rešitev za nekatere nove izzive enih in drugih.