Letošnja tradicionalna mednarodna konferenca Trendi na področju družbene odgovornosti 2022: Prožna odpornost podjetij in vloga družbene odgovornosti je potekala 9. junija 2022 na Bledu v soorganizaciji Mreže za družbeno odgovornost Slovenije, Ekvilib Inštituta, IEDC – Poslovne šole Bled, Inštituta WISE in E-zavoda.

Uvodno dobrodošlico sta udeležencem namenila prof. Drikus Kriek, dekan IEDC-Poslovne šole Bled in Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta, ki je zbrane nagovoril:

»Živimo v časih, ko se stvari okoli nas nenehno spreminjajo. Spreminja se poslovno okolje, spreminja se družbeno okolje, spreminja se naravno okolje. Včasih so spremembe dobre, predvsem tiste, ki si jih želimo, velikokrat pa so spremembe lahko stresne, tako na osebni, organizacijski, kot družbeni ravni. Kako se na njih odzivamo, kako se na njih prilagajo in kako jih lahko izkoristimo za razvoj? 

Skupni imenovalec je lahko odpornost, oziroma prožna odpornost, kar je bolj natančen prevod angleške besede »resilience«.

In če je ta koncept v zadnjem času zelo popularen, je namen tokratne konference osvetliti, kaj ta pojem ali koncept pomeni, na osebnem, organizacijskem in družbenem nivoju. Predvsem pa ponuditi odgovore in vzgibe, kako odpornost vključiti v sistem družbene odgovornosti.«

Užitek je bilo poslušati Julio Juergens, žal le na daljavo, ki je ustanoviteljica Greater Good Leadership, kjer povezuje zavestno vodenje, celovito razmišljanje, trajnostni organizacijski razvoj in kulturno preobrazbo. Je moderatorka, govornica, svetovalka, trenerka in mediatorka. Njena strast je gojenje osebne in kolektivne modrosti za boljše odločanje, rast in preobrazbo, ki temelji na vrednotah, ter povezovanje voditeljev s seboj, drug z drugim in z naravo.

Začela je z vprašanjem, kaj je v resnici posameznikova odpornost in kako jo prepoznamo ter nadaljevala, kako lahko vzdržno gradimo našo odpornost zase in za naše time.

Predstavila je štiri stebre odpornosti (duhovna, mentalna, fizična ter čustvena odpornost) ter poudarila, kako je pomembna psihološka varnost posameznika, tudi in predvsem znotraj organizacije. Odkrito je spregovorila o svoji izkušnji z izgorelostjo, kako si je pomagala s sprehajanjem po gozdu ter kako je pomembno, da znamo prisluhniti svojemu telesu.

Martin Ciesielski, bankir, avtor, govornik in predavatelj »performansa«, je odpornost oziroma prilagajanje predstavil kot situacijo, ki je zelo podobna improviziranju, tako improviziranju na odru kot improviziranju v življenju, v timu, kjer je zelo pomembno, da gradimo na zaupanju. Ko ljudje stopimo skupaj v neznano (npr. covid situacija), improviziramo in dobro funkcioniramo le, če si zaupamo – pomembno je »to make people shine«. Varno delovno okolje, ki temelji na zaupanju, je tisto, ki omogoči, da se rojevajo najboljše ideje …

Martin je ustanovni član ZUKÜNFTE – mreže, ki goji in razvija prihodnjo pismenost v Nemčiji, Avstriji in Švici, oz. razvija pismenost prihodnosti kot orodje za odpornost, namreč prihodnost si lahko predstavljamo kot možno, želeno ali alternativno. Vse tri orientacije prihodnosti nas z dobro pripravljenim scenarijem naredijo odporne. Na koncu zanimive improvizacije je udeležence pozval:

»Umirimo se, dihajmo in ne počnimo za trenutek ničesar«,

slogan gibanja School of nothing – doing nothing.

Z Univerze na Primorskem, Fakultete za management, je udeležence virtualno nagovoril dr. Roberto Biloslavo, ki se raziskovalno ukvarja z razvojem trajnostnih poslovnih modelov, dualnostmi v managementu in modrostjo kot vrlino za doseganje srečnosti na individualni in kolektivni ravni.

Prožno odpornost podjetij je ponazoril s svojo nedavno negativno izkušnjo v Rimu, kjer so mu ukradli med drugim računalnik,  na njem njegovo večmesečno intenzivno delo, bistven del tega, kar on je. Kako se soočiti s tako robustnim dogodkom – čim prej je potrebno normalno zaživeti naprej – in v tem se kaže odpornost. Podobno je z odpornostjo podjetij. Podjetja, organizacije, ki so bolj odporne, se dobro odzovejo že v času krize ter še bolje, ko je krize konec. Odporna organizacija je tista, ki se zna prilagajati motnji, ki težavo spremeni v odskočno desko za rast, ki zna predvideti krize, ki je sposobna absorbiranja. Dr. Biloslavo v zaključku predstavi štiri načela za spodbujanje organizacijske odpornosti: ozaveščenost o tveganju, sodelovanje z deležniki, prilagodljivost ter improvizacija. In predvsem dovoliti ljudem, da se povežejo in skupaj iščejo najboljše rešitve.  

Na osrednji okrogli mizi s temo Prožna odpornost, upravljanje s tveganji in družbena odgovornost so poleg moderatorja Aleša Kranjca Kušlana in dr. Roberta Biloslava sodelovali:

dr. Stanislav Kores, vodja strateškega razvoja v TALUM-u, Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica družbe ROTO in  Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenija.

Gospa Nuša Pavlinjek Slavinec, ki je dan pred konferenco prejela nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, prihaja iz družinskega podjetja, katero tradicija sega v leto 1949, danes pa zaposluje več kot 500 sodelavcev v 7 tovarnah, ki se nahajajo v 4 državah.

Z inovativnim lastnim razvojem, z vlaganjem v zaposlene, s sodelovanjem z lokalno skupnostjo, s široko ponudbo, prilagajanjem potrebam kupcev, uporabo tudi recikliranih materialov dosegajo visoko konkurenčnost na trgu, vse to pa krepi odpornost podjetja. 

Roto je mednarodno podjetje za proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas s sedežem v Murski Soboti. Proizvaja več kot 4.000 različnih izdelkov za kmetijstvo, vrt, šport in ekologijo. Investicije so usmerjene v opremo in laboratorije za razvoj novih materialov, stremijo k trajnostnem načrtovanju izdelkov in zmanjševanju količine odpadkov. Podjetje zagotavlja sponzorsko in donatorsko podporo številnim športnim, kulturnim, izobraževalnim, humanitarnim in okoljskim projektom v lokalnem okolju.

Dr. Stanislav Kores je predstavil podjetje Talum kot sodobno proizvodno podjetje, ki sodi v svetovnem merilu v ozek krog najučinkovitejših proizvajalcev primarnega aluminija in aluminijevih zlitin. Deluje po načelih TALUM ZIP², ki je temelj njihove trajnostne preobrazbe v ogljično nevtralno moderno proizvodno podjetje: ZAUPANJE, INOVATIVNOST, PRILAGODLJIVOST in PRODUKTIVNOST.

Prilagodljivost je nova stalnica, je nova vrednota.

68 let prizadevnega dela v Kidričevem se danes odraža v zavidljivih dejstvih: uvrščajo se med 10 največjih izvoznikov v Sloveniji, ustvarijo več kot 110.000 ton blagovne proizvodnje izdelkov iz aluminija letno in pohvalijo se lahko z več kot 10.000 zaposlenimi od začetka proizvodnje do danes.

Bojan Ivanc, CFA (Chartered Financial Analyst) in CAIA (Chartered Alternative Investment Analyst), se kot glavni ekonomist pri Analitiki GZS primarno ukvarja z napovedmi gospodarskih trendov v Sloveniji na področju vseh ključnih gospodarskih kazalcev in gospodarskih sektorjev. Prav tako sodeluje pri pripravi predlogov zborničnih zakonodajnih sprememb:

Slovenska podjetja so relativno prilagodljiva in odporna. Ker so izvozno orientirana, jim glavno bolečino predstavlja dobava pomembnih surovin in polizdelkov  ter dvig cen energentov.

Sledili sta delavnici, ki sta bili izvedeni v okviru projekta ROAD CSR 2, katerega nosilec je E-zavod z naslovom  Sistemska vprašanja družbene odgovornosti za prihodnost

1. delavnico, ki se je vrtela okoli iskanja odgovora na vprašanje Kako motivirati podjetja za spodbujanje družbene odgovornosti, je moderiral Gašper Zakrajšek, vodja projekta Certifikat družbeno odgovoren delodajalec na Ekvilib Inštitutu.

2. delavnica, ki je odpirala razmislek v smeri Kakšne izboljšave strukturnih politik potrebujemo za nadaljnji razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji, pa sta so-moderirala mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO in Martin Ciesielski.